se je rodil leta 1961 v Cataguasesu v brazilski zvezni deželi Minas Gerais in odraščal v družini italijanskih priseljencev. Njegova mama je bila nepismena in zaposlena kot perica. Tudi njegov oče je znal brati in pisati le za silo ter je delal kot prodajalec pokovke. Ruffato se je ob študiju novinarstva preživljal kot prodajalec in ključavničar. Leta 2001 je s svojim romanesknim prvencem Bilo je mnogo konjev osvojil kritiško javnost in zanj med drugim prejel brazilsko literarno nagrado Machado de Assis, žirija literarnih kritikov časnika O Globo pa ga je uvrstila med deset najboljših brazilskih romanov preteklega desetletja. Roman, v katerem avtor eksperimentira z najrazličnejšimi jezikovnimi oblikami ter pisano paleto likov, sestavlja 69 miniatur iz vsakdanjega življenja, torej 69 oseb, krajev, dogodkov, fragmentov, misli in opazovanj, s katerimi kalejdoskopsko slika en sam dan v največjem brazilskem mestu São Paulu. Med letoma 2005 in 2011 je Ruffato spisal ciklus petih romanov Začasen pekel, v katerem brez olepšav opisuje turoben svet brazilskega proletariata, zaznamovan z nasiljem, zatiranjem, mačizmom in propadlimi upi. Romani, za katere je prejel več nagrad in navdih črpal iz svojega otroštva v revnem miljeju italijanskih priseljencev ter lastnih opazovanj brazilske družbe kot novinar pri uglednem dnevniku O Estado de São Paulo, predstavljajo mozaik zgodb, ki jih lahko beremo kronološko ali tudi posamično kot zaključene celote. Za svoje prvo otroško delo Resnična zgodba žabca Luiza je leta 2015 prejel najprestižnejšo brazilsko literarno nagrado Jabuti. Zadnji Ruffatov roman Pozno poletje je izšel v aprilu 2019. Avtor živi kot svobodni pisatelj v São Paulu.
Zapis Alenka Kreft
Literarno društvo Prleške Atene 