Izšle so kot priloga občinskega glasila. V uvodniku, ki ga je napisala predsednica društva Irena Skotnik, med drugim lahko preberete:
(…) Kak ste vidli na platnicah, so to že naše 15. cajtinge. Malo smo se vmes žjimi doj stavili, ze pa je že bija zodji cajt, ka po kaj po prleško napišemo.
V totih cajtingah neke pišemo zaresno, večinoma s tipkovnico, tü pa tan peški, malo pametno, mogoče de se kumi kaj zdelo noro, največji hasek pa de od tistega, kero de vas spravilo v smeh. Ker smeh je pol zdrovja, če ne celo trifrtole.
Keri že malo težko šteje, naj hitro negi poiše očole, pa en miren kot, gi je najbole komot, te pa štet.
Aja. Če se tebi tüdi kaj prisveti za napisati v toke cajtinge, te samo napiši na računalnik, pa pošli na: prlekpise@gmail.com. (…)
Iz vsebine:
Na zidu bo zmeraj pisalo
I LOVE YOU
Že leta ob svitu hodi sedet tja na postajo
in čaka, da spet ona se z vlakom pripelje,
čas nikdar ne bo ljubezni izbrisal,
besed, ki nekoč jih na zid je napisal.
S spomina si mlade dlani vsakič znova prikliče,
v njem tisti fant od nekoč še živi,
ki na peronu jo čaka in se od sreče smeji.
Že dolgo nikjer je ni srečal,
še zmeraj se včasih oko zarosi,
brez slovesa jo pustil je samo,
slika, ki ne zbledi.
Ljubila njegove je sanje,
verjela je v njega in vanje,
v spominih tam še živita,
v srcu ljubezen je skrita.
“I love you Nina forever…”
bo zmeraj na zidu pisalo,
le tam, kjer sta sedela,
bo prazno mesto ostalo.
Monika Čuš
Literarno društvo Prleške Atene 